Stari indijanski rek, ki ga pripisujejo slovitemu indijanskemu poglavarju Seattlu (1786 — 1866), pravi, da Zemlje nismo podedovali od naših prednikov, ampak smo si jo izposodili od naših otrok.

Se pravi, da se moramo na vsakem koraku truditi, da bomo zelenomodri planet pustili v takšnem stanju, kot smo ga dobili.

To velja tudi — ali še posebej — za kampiranje. Prostor, ki si ga za kratek čas prisvojimo za svoje potrebe, bo za nami uporabljal nekdo drug. Prav je, da za sabo ne puščamo sledi, kakršnih si ne želimo od nekoga, ki je svoj avtodom parkiral pred nami. 

Življenjski slog avtodomarja je že v osnovi tesno povezan z ljubeznijo do narave in pobegom od točk, ki jih oblegajo množice razvajenih turistov.

Z avtodomom dejansko postaneš del narave, spiš pod zvezdami, kuhaš ob reki ali jezeru, se zbujaš s pogledom na gozd …

Zato je toliko bolj pomembno, da poskrbimo, da koščki raja, ki jih obiščemo, ostanejo neokrnjeni.

V avtodomu življenje ne teče nič drugače kot doma — vsak dan moramo jesti, zato redno "proizvajamo” kuhinjske odpadke, od organskih do različnih vrst embalaže.

Čeprav vsi kampi nimajo ločenih zabojnikov, lahko poskrbimo za ločevanje z lastnim mini sistemom: tri vrečke za plastiko, papir in bioodpadke, ki jih ob prvi priložnosti (v naslednjem kampu ali na bencinski črpalki) odložimo v ustrezne zabojnike.

Če uporabimo vrečke iz blaga, jih lahko uporabimo večkrat, za bioodpadke pa so za čisto pošteno ceno na voljo biološko razgradljive vrečke.

V avtodomu šteje dobesedno vsak kubični centimeter, zato si pri shranjevanju hrane pomagajmo s preprostimi triki:

• Hrano, ki se hitro pokvari, hranimo v zatesnjenih posodicah, ostala bo sveža dalj časa, izognili pa se bomo tudi neugodnim vonjavam v prostoru.

• Suhe sestavine, kot so riž, testenine in kosmiči, se najbolje obnesejo v steklenih kozarcih ali kovinskih posodah, ki se lahko neprodušno zapirajo.

• Poskusimo predvideti zaloge vnaprej, da se izognemo pogostim nakupom in odvečni embalaži, ki nam lahko predstavlja morebitne težave pri ločevanju.

Z malo načrtovanja zalog bomo tudi zavrgli manj hrane.

Poleg naših boljših polovic in otrok je naš najdragocenejši sopotnik voda, zato skušamo varčevati z njo. Prav tako se bomo skušali izogniti agresivnim čistilom, ki škodijo tako naravi kot površinam, ki jih želimo očistiti.

• Kuhalno ploščo ali kopalnico lahko lepo očistimo s pomočjo kisa ali sode bikarbone in s čisto malo vode.

• Tudi čistilna krpa iz mikrovlaken in nekaj kapljic vode zmoreta več, kot si morda mislimo.

• Za biološke potrebe lahko poskrbimo z inovativno higiensko školjko z vrečko, ki se po uporabi preprosto vakuumsko zapre in jo ob prvi priložnosti odložimo med ostale odpadke. 

Vsaka kapljica šteje, še zlasi, ko smo daleč od civilizacije.

Za tiste, ki nismo puščavniki, je ena lepših plati potovanja z avtodomom odkrivanje krajev in spoznavanje ljudi.

Če je le možno, se na potovanju izognimo velikim trgovskim verigam in tisto, kar potrebujemo, kupimo v manjši lokalni trgovini ali na tržnici.

Tako vsaj malo podpremo lokalno skupnost, ki nam omogoča užitek v kampiranju.

Pa zaključimo tam, kjer smo načeli v uvodu. Res ni težko: če opazimo plastenko, pločevinko ali papir, je prav, da jih pospravimo, četudi jih nismo mi pustili tam. Razmišljanje "to ni moje” ali "nisem bil jaz” ni korektno — saj smo rekli, da smo si Zemljo izposodili od otrok.

Svoje smeti skrbno pospravimo in če smo kurili, je prav, da se prepričamo, da ni nobenih možnosti, da bi plamen ponovno oživel, ko se bomo odpravili domov.

Ti namigi se zdijo samoumevni, a ni vedno tako. Z malimi, a doslednimi koraki lahko naredimo veliko razliko in poskrbimo, da bo svet jutri vsaj malenkost lepši.